Ste bili kdaj v situaciji, ki so jo ljudje različno dojeli in se potem nanjo tudi različno odzvali? Morda je bilo to kje na sestanku ali pa v gneči nakupovalnega centra.

Da se različno odzivamo na okolje, vam verjetno ni nič novega. Na YouTube strani je video, kjer je skupina fantov na majhno drevo navezala dolarske bankovce in ga postavila v park. Odzivi ljudi so bili seveda različni: Nekateri so drevo popolnoma ignorirali, drugi so se ustavili in se praskali po glavi, vendar niso utrgali nobenega bankovca. Nato je prišel nekdo, ki je vzel nekaj denarja, drugi pa je drevo fotografiral in natrgal za cel šop. Tretji so se samo nasmejali in odšli mimo.

Od kje takšne razlike v vedenju ljudi? Dejavnikov je mnogo: odvisno
je od stila vzgoje, naših izkušenj, prepričanj, vrednot, osebnih značilnosti…

Najmanj pa se pri tem omenja še en vpliv: naša občutljivost na okolje.

 

OBČUTLJIVOST NA OKOLJE

V prejšnjem blogu sem pisala o tem, da ima občutljivost več izrazov. Tokrat malce več o občutljivosti na okolje.

Gre za sposobnost zaznati in procesirati dražljaje iz okolja*. Zaradi nje se lahko v neki okolici različno znajdemo in prilagodimo. Na primer če naletimo na drevo, na katerem so bankovci, lahko potrgamo denar z drevesa ali pa se zapletemo v razmišljanje, da so verjetno slaba šala in da se nimamo časa ubadati še s tem.

Ta občutljivost je dana vsem, seveda pa jo premoremo v različni jakosti.

 

LJUDJE SMO LAHKO TULIPANI ORHIDEJE ALI REGRAD

Pri raziskovanju občutljivosti** so odkrili, da se lahko v grobem »popredalčkamo« v 3 skupine.

 

Orhideje so ljudje, ki so glede na ostali dve skupini najbolj občutljivi. V okolici zaznavajo več in v idealnih razmerah delujejo nadpovprečno dobro, v slabših razmerah pa slabše glede na ostali skupini. Sem naj bi sodilo najmanj ljudi in sicer približno 15-20% populacije.

 

Tulipani so skupina, ki so jo določili šele nedavno in je zaenkrat najbolje raziskana pri otrocih in najstnikih. Za njih je značilna srednja oziroma zmerna senzitivnost, so manj krhki kot orhideje, še vedno pa bolj občutljivi kot regrad.

Regrad pa so tisti, ki so v splošnem nizko občutljivi na kvaliteto v okolju in zato najbolj odporni. Mnenja in podatki o tem, ali je več “tulipanov” ali “regrada”, so zaenkrat še deljena. 

 ZARADI OBČUTLJIVOSTI SE RAZLIČNO ODZIVAMO

To se še posebno vidi v novih situacijah (kot je bila ta z denarjem, ki raste na drevesu). Načeloma uporabljamo dve strategiji, kadar se znajdemo v novih situacijah:

 

1. Takoj raziščemo in preizkusimo različne stvari. Ljudem in živalim, ki se odzovejo na tak način, rečemo, da so hitri, drzni, avanturistični in pogumni.

2. Počakamo, opazujemo in pošteno premislimo predno se odločimo za akcijo. Takim posameznikom pravimo previdni, razmišljujoči, počasnejši pa tudi analitični.

 

Prvi so torej manj občutljivi, drugi pa bolj, saj temeljiteje zaznavajo in obdelujejo podatke iz okolice. Različni nivoji občutljivosti so tudi različno uporabni. Vzemimo za primer kolonijo zajčkov, ki je prispela na nov travnik. Na tem travniku je malo trave in malo plenilcev. Tisti zajčki, ki bodo uporabili hitrejši prvi način, bodo v tem primeru imeli boljšo možnost za preživetje – prvi bodo prišli do trave in pojedli več, predno si bodo na travnik upale previdnejše živali.

Lahko pa imamo obrnjeno situacijo, kjer je veliko trave in tudi veliko plenilcev. V tem primeru bo verjetno uspešnejša druga strategija – hitri in pogumni zajci, ki bodo prišli na teren prvi, bodo
imeli večjo verjetnost, da bodo končali kot večerja.

Za preživetje vrste je pomembno, da sta na razpolago oba načina. Včasih bodo preživeli hitrejši, saj bodo previdnejši stradali. Drugič pa bodo lahko previdnejši opozorili druge in vsi bodo imeli večjo možnost za preživetje.

 

 

*Vir: Pluess, M. (2015). Individual Differences in Environmental Sensitivity. Child Development Perspective

**Elementi, ki kažejo na povečano senzitivnost so mnogoteri: od značilnosti temperamenta do genskih različic (npr. velikost alelov pri serotoninskih prenašalcih).