V vsakodnevnem ritmu nimamo časa za svoje telo. Lahko da se trudimo ostati prisotni v trenutku in čim bolj čuječi, ampak resnica je, da imamo v glavi velikokrat tudi tistega hrčka, ki melje kaj vse je še treba in kaj vse je že bilo. Le redki so trenutki, ko se ustavimo (razen meditacije) in začutimo.

Poznam pa trenutke, ko se ustavi moj čas…

In to je takrat, ko sem gola in je pred mano gol partner.

Takrat je svet drugačen.

Pričakujemo….

In se sprašujemo:

  • Kdaj se mi bo približal/-la
  • Kaj bo storil/-a sedaj
  • Mu/ji paše moj dotik
  • Sem ji/mu všeč
  • Ali bo opazil/-a moje napake
  • Mu/ji bom dovolj
  • Si me želi
  • Bo nežen/nežna
  • Se bo res zgodilo
  • Ali mu/ji lahko zaupam

In potem čutimo:

  • Mravljince ob dotiku
  • Drugo telo/ golo kožo
  • Drugo dušo
  • Dihanje in sapo na našem telesu
  • Nežnost in grob prijem
  • Nabijanje srca
  • Strast
  • Objemanje s pogledom
  • Poželenje
  • Vznemirjenje

In se odklopimo:

  • Ko čutimo samo še utrip našega srca
  • Slišimo svoje dihanje
  • In čutimo užitek, sprostitev

Res je, ne predamo se vedno na enak način in ni vedno točno takšen užitek, kot smo si želeli, ampak ali ni nekaj čudovitega v tistem trenutku, ko si dovolimo biti goli in je pred nami še eno golo telo in je še v obeh tista nevednost, kam naju bo tokrat popeljalo?

In ne, ne govorim o avanturah, še lepše je, ko oba veva, katere vse izkušnje že imava za sabo in se samo skrivnostno smehljava. V resnici ni besed, ki bi to lahko opisale, kar čutim, ko me fascinira (njegovo) golo telo.