Letos mi je prijateljica poslala simpatično rojstnodnevno čestitko, v kateri je med drugim pisalo:

Dober počitek je pol dela.

Me prav zanima, kaj se vam je ob tem stavku porodilo.

Meni je vsekakor dalo misliti v neko prav posebno smer. Mnogo je že napisano o delu in ne-delu, o izgorelosti, stresu, delovni učinkovitosti, postavljanju ciljev in podobno.

Naš koncept dela se bo v prihajajočih letih nedvomno še bolj spremenil. Z uporabo umetne inteligence in razvojem napredne robotike se nam obeta družbena preusmeritev. Mnogo manj bo delovnih mest v proizvodnji, manj bo fizičnega dela. Ustvarjali bomo nove poklice, ki zahtevajo višje miselne veščine kot so uporaba kreativnosti, umetnosti, strategij, vodenja, inovacij…

Pa smo pripravljeni delati drugače, brez predsodkov? Namreč v nas so še vedno ukoreninjeni načini dela, kot so jih poznale generacije naši prednikov. Fizična izmučenost telesa je bila na primer dober pokazatelj, koliko je nekdo zares delal. Nisem edina, ki pri svojih starših opažam miselnost, da si lahko zares utrujen samo od telesnega dela – če sediš na stolu za računalnikom pač ne moreš biti zares utrujen, kajne? Gre za mit, ki ga moderne ugotovitve brez dvoma razbijajo.

Verjetno ena izmed pomembnejših spoznanj na področju psihologije je tista prispodoba z ledeno goro. Večino gore je pod vodo (naše nezavedno), kanček gore pa kuka nad gladino (naše zavedno). Prispodoba govori o tem, da smo se sposobni zavedati mnogo manj, kot pa se nam v resnici dogaja.

S sodobno tehnologijo so šele nedolgo nazaj ujeli, koliko informacij šviga po naših možganskih celicah vsako sekundo. V danem trenutku zaznavamo, čutimo in procesiramo toliko več, kot sploh zmoremo dojeti. Na kratko – delamo veliko več kot se tega zavedamo.

Že če se samo sprehajate po mestu, vstopa v vaše telo toliko podatkov o mimoidočih, o prostorih in predmetih, o napisih, ponudbah, pogovorih. Da ne bomo o širnem toku informacij, ki nam ga danes omogoča tehnologija. Telo tudi s pridom opreza za potencialnimi nevarnostmi kot tudi išče znano in poznano.

Včasih si zato enostavno težko »fizično« dokažemo, zakaj smo tako utrujeni. To velja še toliko bolj, če ste oseba, ki hitro začuti druge ljudi, prostore, živali (malce bolj strokovno povedano – če ste empat). Empatične osebe premorejo toliko (bolj ali manj prostovoljnega) so-čutenja sveta okoli sebe, da se njihova telesa mimogrede napolnijo. Kar dobesedno občutijo, kot da so polni vsega (to dobro ponazarja spodnji video).



Tudi če se vam zdi, da iz okolice ne »pobirate« veliko senzacij in informacij, vseeno v resnici počnete veliko več stvari, kot se jih zavedate. In koliko pomeni našemu telesu in nam samim, da zmanjšamo »kraval iz okolice«, ki vstopa v nas. Na ta način si omogočimo kvaliteten počitek, ki nas bo podprl pri novih podvigih.

Dokler imamo še nekoliko poletja in smo kot družba v tem času bolj strpni do ne-dela, vas povabim, da raziščete, kako si privoščiti RES dober počitek. Takšen, ki vas odklopi od sveta in izprazni na način, da prebudite v sebi nov zagon.