»Žejeeeeeeeeeen!«
»In sedaj še laaaaaaaaaaaačen!«

Če imate svoje otroke, vam je to verjetno poznano.

Osnovne potrebe enostavno morajo biti zadovoljene, da je morje spet mirno in lahko barčice zopet plujejo, raziskujejo, nadaljujejo s svojimi opravili…

Ta teden se mi je posvetilo, da smo pravzaprav vsi starši – svojemu telesu.

[Da ne bo pomote: menim, da je telo naš enakovreden partner, saj nam omogoča toliko izkušenj in nam podaja pravo bogastvo namigov. Je zelo inteligentno in sposobno, celo čudežno. Pa vendarle je zelo odvisno od nas, kako bomo poskrbeli zanj.]

TELO = DOJENČEK?

Pomislimo, kaj imata skupnega telo in dojenček. Oba sta lahko prijetna in pripravljena na sodelovanje, kadar nista preveč razdražena, utrujena ali pa lačna. Ko sta oba res izčrpana, sta nebogljena in težje rešujeta stvari. Pomislite, kaj se nam zgodi, ko telo nima dovolj hrane? Načeloma začnejo naši možgani mleti v prazno in mi se vrtimo v krogih (če imamo srečo, bodo ti krogi okoli hladilnika).

Tako kot dojenček, tudi telo ne zna uporabljati besed, da bi razložilo svoje težave in potrebe. Vse kar lahko stori, je dajanje signalov. Kadar jih ne upoštevamo, so lahko vedno močnejši. Včasih se signali spremenijo v simptome, ob katerih se bolj ali manj čohamo in sprašujemo, kaj je njihov smisel in pomen.

Prisluhniti tem signalom in simptomom našega telesa je posebne vrste intima. Čas se ustavi, preteklost in prihodnost ne obstajata. Tukaj sva samo jaz in moje telo. Kaj mi sporoča? Ga kje boli, stiska? Je zadovoljno ali razdraženo? Utrujeno ali spočito?

Povprašajmo ga tudi, kaj si misli o naši okolici. Mu je udobno ali pa je morda preveč glasno/temno/svetlo? Je preveč ljudi? Pogreša družbo? Si želi določene glasbe? Kako je z vonjem?

Nanj lahko računamo, da nam bo preko občutkov izrazilo, kako se počuti z nami, ob nekom ali nekje. Večkrat ko mu prisluhnemo, bolj mu pokažemo, da ga upoštevamo in spoštujemo. S tem razvijamo odnos jaz-telo. In v tej intimni povezanosti z njim, se pred nas odgrne nov svet. Nenadoma se zavedamo več. Z več zavedanja pridejo nove priložnosti. Teritorij se odpre. Naši koraki imajo več izbire.

LJUBEZNIVOST VSEBUJE 365 VRST VITAMINOV

Naše telo se neverjetno odziva na ljubeče dotike, besede, poglede, nasmehe… Ljubeznivost je zanj neverjetno dobro hranilo. Gre za naklonjenost in toplino. Je sprejemanje naših (telesnih) stanj in doživljanj ne glede na to, kakšne so. To pa je izziv kajne? Saj je podobno, kot biti naklonjen prav vsakemu vremenu, ki se pojavi.

Nič ni narobe, če si kdaj priznamo nejevoljo, ker se nam v tem trenutku morda res ne da ukvarjati ŠE s telesom. Ko pa je okoli nas toliko drugih stvari, zahtevk in podobnega! Telo navsezadnje le ni dojenček in lahko počaka nekoliko časa.

Vendar pa na koncu dneva vseeno potrebuje vse ustrezne vitamine.

»Drago telo, vidim te in te čutim, da v tem trenutku potrebuješ več negovanja. Vem, da mi daješ moč in energijo in moja naloga je, da v zameno kar najbolje poskrbim zate. V tem življenju sva partnerja na skupni poti.«